FIV

Datum objave: 5.11.2007 ob 13:08
Kategorija: faks, veterina

FIV ali mačji HIV oz. AIDS

No evo, tule je moj case report, če koga zanima…

FIV pri mačkah

Izvleček

Tri leta star maček z anamnezo da driska, bruha in hujša je bil pripeljan na Kliniko za male živali veterinarske fakultete v Ljubljani. Takoj je bil testiran za možno okužbo s FIV-om, ki se je izkazala za pozitivno. Terapija z antibiotiki in metoklopramidom je bila usmerjena v blaženje simptomov, saj ta bolezen ni ozdravljiva. Maček se je po terapiji počutil bolje, ni več bruhal in je samodejno jedel ter pil.

Uvod

FIV (felini imunosupresivni virus, originalno imenovan ”felini T-limfocitni lentivirus”) je enovijačni RNA retrovirus iz poddružine lentivirusov, s katerim se lahko okužijo domače mačke in čite. Morfološko je podoben virusu HIV, antigensko pa se razlikuje. (1,2)

Najpogosteje se okužijo zunanji, nekastrirani mački, starejši od 4 let in sicer prek ugriznih ran. Transplacentarna okužba je redka. Postnatalni prenos od FIV-pozitivne matere na sesne mladiče je bolj pogost. (1)

Okužba je razširjena po celem svetu, posebno pri velikih skupinah prostoživečih mačk.(3)

FIV se razmnožuje v T-limfocitih (CD4+ in CD8+ celicah), B-limfocitih, makrofagih in astrocitih. (1)

Poznamo tri faze FIV okužbe:

1. Primarno, akutno fazo, ki se pojavi, ko se virus razširi po telesu. Pojavi se povišana telesna temperatura, nevtropenija in generalizirana reaktivna limfadenopatija.

2. Klinično asimptomatsko oz. subklinično fazo (traja različno dolgo, odvisno od virulence virusa in starosti mačke)

3. Kronično, terminalno fazo, kjer se počasi nižata nivo CD4+ limfocitov in produkcija interlevkina 2 (interlevkin, ki ga izločajo limfociti T, spodbujeni z antigeni, mitogeni ali z interlevkinom-1, spodbuja proliferacijo limfocitov T in sintezo interferona γ).(4)

Moteni so tudi: humoralni imunski odgovor, funkcija neutrofilcev in NK celic (natural killer cells, naravne celice ubijalke). (1)

V nekaj mesecih ali letih po infekciji se razvije stanje imunske pomankljivosti podobno AIDSu. Mačke v takem stanju obolijo za kroničnimi sekundarnimi infekcijami respiratornega, gastrointestinalnega in urinarnega trakta, kot tudi kože. (2)

Koinfekcija s FeLV virusom potencira simptome FIV. (1,3)

Klinične znake povzroča virus FIV neposredno ali pa sekundarne infekcije, ki se razvijejo po tem, ko se razvije imunodeficienca. FIV okužba se kaže s povišano telesno temperaturo in limfadenopatijo ter nespecifičnimi znaki kot so anoreksija, hujšanje, depresija. Klinični sindromi zaradi primarne virusne okužbe so: kronična driska, neregenerativna anemija, trombocitopenija, neutropenija, limfadenopatija, očesna vnetja (anteriorni uveitis), glaukom, glomerulonefritis, ledvično popuščanje, endokrinopatije (hipertiroidizem, diabetes mellitus). Spremembe obnašanja (demenca, skrivanje, jeza, tavanje) so pogoste manifestacije FIVa. Občasno se pojavi nistagmus (nehoteni ritimični gibi zrkel) (4), ataksija (motena usklajenost mišičnih gibov) (4) in spremembe na perifernem živčevju. Potrjena je povezava med FIV in malignostjo, saj so dokazane limfoidne maligne spremembe, mieloproliferativne bolezni, karcinomi in sarkomi. V 25 – 50% primerov se pokaže gingvitis, stomatitis, periodontitis, v 30% pa rinitis, konjuktivitis, keratitis, kot tudi infekcije zunanjih sluhovodov in kože. (1,3,5)

Najpogostejše hematološke spremembe so neutropenija, trombocitopenija in neregenerativna anemija. Pri nekaterih mačkah se pojavi monocitoza in limfocitoza. (1) Pokaže se znižanje koncentracje CD4+ limfocitov in inverzija razmerja CD4:CD8 (od 2:1 na <1:1) (5)

Bolezen laboratorijsko diagnosticiramo z ELISA testom, s katerim odkrijemo protitelesa proti FIVu v serumu. Bolezen potrdimo tudi z Westrn blot testom. Pri mačkah mlajših od pol leta lahko dobimo lažno pozitivne rezultate (zaradi pasivnega prenosa materinih protiteles), zato je treba test ponoviti. (3)

Uspešna vakcina proti FIVu žal še ne obstaja. (1,3)

Opis primera

24.oktobra 2007 je bil na kliniko pripeljan maček, star 3 leta, zunanji, nekastriran, teže 4,0kg, z anamnezo da driska, hujša in občasno bruha. Izmerjena telesna temperatura je bila 38,4 ºC. Apetita ni imel, bil je dehidriran.

Odvzeta mu je bila kri in poslana na preiskavo za FIV in FeLV (felini virus levkemije), hemogram in diferencialno belo sliko.

Z ELISA testom (Enzyme-Linked Immuno Sorbent Assay), so bila ugotovljena protitelesa proti FIV, kar pomeni, da je FIV pozitiven.

Krvna preiskava je potrdila zmanjšane vrednosti levkocitov in sicer 3.34×109/L (referenčna vrednost 5,5-19,5×199/L), diferencialna bela slika pa zmanjšane vrednosti limfocitov (12,8%, referenčna vrednost 20-55%).

Ostali parametri so bili v mejah normale.

Izvedena je bila kastracija mačka.

Diferencialne diagnoze

Primarne bakterijske, parazitarne, virusne ali glivične okužbe

Toksoplazmoza – nevrološke in očesne manifestacije so lahko posledica okužbe s Toxoplasmo, FIV ali obeh

Nevirusna neoplastična obolenja (5)

Zdravljenje

Terapija je obsegala takojšnjo injekcijo antibiotika Synoluxa (amoksiciklin) in sicer s.c. 0,5ml in aminoglikozidnega antibiotika Gentamicina (gentamicin) 16mg s.c.

Zaradi driske, bruhanja in dehidracije je bil apliciran Reglan (metoklopramid) 1,0mg s.c.(0,2-0,4mg/kgTT/dan) in dana infuzija Ringerjevega laktata (100ml s.c.). Reglan (metoklopramid) je derivat paraaminobenzoične kisline in je bil dan zaradi svojega antiemetičnega učinka ter spodbujanja gastrointestinalnega trakta. (6)

Nadaljnja terapija je obsegala 10 dnevno p.o. jemanje Synuloxa (amoksicilin) in sicer 75mg na 12 ur (11-22 mg/kgTT/dan p.o. na 8-12ur) in tri dnevno 16mg s.c. apliciranje Gentamicina (gentamicin) (2,2-4,4 mg/kgTT/dan). Naslednji dan, 25.oktobra, se je maček počutil bolje, apetit je imel zopet normalen in pil je več.

Razprava

Maček je bil izpostavljen okužbi s FIV-om zaradi svojega spola (samec), življenja zunaj in ker je bil nekastriran (večja možnost, da se tepe z ostalimi samci).

Ker zdravila proti FIVu ni, lahko blažimo le simptome. Maček je bil rehidriran in dobil je antibiotike za preprečitev sekundarnih infekcij. Priporočeno je bilo bivanje mačka v notranjosti, ne samo zaradi preprečitve raznosa bolezni na druge mačke, ampak zaradi preprečitve infekcij s sekundarnimi boleznimi in prihajanja v stik s povzročitelji bolezni. Sekundarne infekcije povzročijo klinične znake in nadaljnji razvoj bolezni. Kastriran je bil, da se prepreči prenos bolezni preko ugriznih ran.

V literaturi so za zdravljenje navedeni tudi kortikosteroidi, imunomodulacijska zdravila (ki ublažijo klinične znake oz. ponovno vzpostavijo prizadeto imunsko sposobnost, npr. acemannan, stafilokokni protein A, hrά-interferon) in antivirusna kemoterapija (zidovudin, humani interferon-ά, mačji interferon-ω, fosfonoformat, riavirin – slednja dva sta dokaj toksična za mačke). Priporočena so letna cepljenja proti respiratornim in gastrointestinalnim virusom z inaktiviranimi vakcinami. (3,5)

Zaključek

Da se čim bolj zmanjša možnost okužbe s FIVom, bi mačke morale biti sterilizirane oz. kastrirane, živeti bi morale v notranjosti, ne bi smele imeti kontakta z možnimi FIV pozitivnimi mačkami in vse na novo prispele mačke bi morale biti testirane na FIV. Okužbe s FIVom se ne da pozdraviti, možno pa je ublažiti simptome.

Dotični maček lahko ob pravilni negi še dolgo časa povsem normalno živi. Možnost prenosa na ljudi ne obstaja. (1,3,5)

Viri

1. Nelson, W.R., Couto C.G. (1998). Feline Immunodeficiency Virus. Small Animal Internal Medicine, 2nd edn. Mosby inc. Str. 1294-1296

2. Kahn, M.C. (2005). Viral-induced Immunodeficiencies. Merc Veterinary Manual, 9th edn. Merc&co. Inc, Str.661-662

3. Ettinger, S.J., Feldman, E.C. (2005). Feline Immunodefeciency Virus Infection an Related Diseases. Textbook of Veterinary Internal Medicine, 6th edn. Elsevier inc. Str. 659-662

4. Slovenski medicinski e-slovar. (2002). Lek d.d in Medicinska fakulteta v Ljubljani.

5. Tilley, P.L., Smith, F.W.K. (2000). Feline Immunodeficiency Virus (FIV). The 5.minute Veterinary Consult, 2nd edn. Lippincott Williams&Wilkins. Str. 694-695

6. Plumb, D.C. (1995). Veterinary Drug Handbook, 2nd edn. Iowa State University Press/Ames.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 5. November 2007 ob 13:08 in zapisano pod faks, veterina. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

3 komentarjev na “FIV”

#1

Zdravo,

Bi morda prispevala ta članek na portal v nastajanju http://www.posvojitev-zivali.net.
Bila bi navedena kot avtorica s povratno povezavo do tvojega bloga.

Lp
info(afna)posvojitev-zivali.net

#2

hej, oprosti,nisem videla komentarja, saj že dolgo nisem pisala sem… zdaj sem se odločila, da bom pisala le še stvari o živalih..
ja seveda, se strinjam! hvala!

#3

Hvala za sodelovanje.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !